Odšel je Marijan Rafael Loboda

Marijan Rafael Loboda se je rodil leta 1938 v Ljubljani. Študij arhitekture je leta 1964 zaključil pri  profesorju Bitencu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Kot univerzitetni diplomirani inženir arhitekture je dolga leta služboval v Slovenskem etnografskem muzeju, leta 1985 pa je dosegel naziv muzejski svetovalec. Od leta 1991 je deloval kot samostojni delavec v kulturi. 

Ukvarjal se je z ohranjanjem historične stavbne dediščine: prenova Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi, kraške hiše v Repnem nad Trstom, Trubarjeve domačije na Rašici. Načrtoval je prenovo Predjamskega in Ptujskega gradu.

Oblikoval in postavil je več izvirnih in odmevnih stalnih in občasnih muzejskih razstav v Narodnem muzeju Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju, Muzeju novejše in sodobne zgodovine in Mestnem muzeju v Ljubljani ter v drugih slovenskim muzejih: Muzej Ljutomer, Muzeji radovljiške občine, Loški muzej Škofja Loka, Belokranjski muzej Metlika, Trentarski muzej, Polharski muzej pri gradu Snežnik, stalna muzejska zbirka Bloški smučar in druge. Inovativno je oblikoval tudi Slovenski muzejski paviljon, ki je bil postavljen v Grand Palais v Parizu v okviru prvega Mednarodnega muzejskega salona (SIME) leta 1992 in požel priznanje mednarodne muzealske stroke v času priznanja Slovenije. Oblikovno je zasnoval mnoge celostne grafične podobe muzejev, posameznih razstav, plakatov in različnih publikacij. Bil je tudi avtor različnih člankov, razprav in zapisov v strokovni literaturi. 

Leta 1986 se je preselil na Notranjsko in začel aktivno sodelovati pri kulturnem in družabnem dogajanju. Trudil se je za ohranjanje urbanističnih kvalitet, oblikoval je številne manjše spominske ambiente v Cerknici in okolici. Načrtoval je postavitve kipov, krožišč in različnih označevalnih tabel. Bil je soustanovitelj in član Društva notranjskih kulturnikov Krpan in dve mandatni obdobji tudi predsednik društva. Pomagal je oblikovati program in opremo za različne srednjeveške nastope ter za Viteške igre v Predjami. Oblikoval je različne znake, grbe in turistične oznake. Sodeloval je pri nastanku muzejskega dela predstavitve Cerkniškega jezera in tam oblikoval spominsko razstavo profesorja Pavla Kunaverja. V Begunjah je oblikoval spomenik žrtvam komunističnega nasilja v II. svetovni vojni in park sprave s spomenikom v Begunjah rojenemu dr. Jožetu Debevcu, prvemu prevajalcu Dantejeve Božanske komedije. V stari begunjski šoli je izvirno oblikoval kapelo apostola Petra, kjer je prikazal razvoj slovenske kulture s prihodom in širitvijo krščanstva. Vodil in načrtoval je obnove številnih sakralnih objektov na Menišiji. Sodeloval je pri ureditvi vaškega središča v Selščku s spomenikom Maksimu Gaspariju in z opremo, ki po njegovem sodi v »dnevni prostor« v vasi. Sodeloval je tudi pri številnih projektih, prireditvah in akcijah, ki so obogatile dogajanje po celi Sloveniji in širše. Bil je poznavalec slovenske zgodovine in kulinarike ter je s svojim znanjem pomagal ohraniti ljudska izročila.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim Valvasorjevo priznanje, Častno Valvasorjevo priznanje, Župančičevo nagrado ter nagrado 12. junij občine Cerknica.

Gospod Marijan Rafael Loboda je bil vedno poln idej in pripravljen sodelovati pri kulturnem in družabnem življenju. 

 

Od njega se bomo poslovili v torek, 15. 10. 2024, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah pri Cerknici, kjer je živel.