Odkritje doprsnega kipa dr. Alfredu Šerku

V petek, 22. novembra 2024, je pred Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica potekalo odkritje doprsnega kipa psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka, rojenega 16. julija 1879 v Cerknici. 

 

Kot je zapisano na spletni strani notranjci.si, se je Alfred Šerko rodil cerkniškemu veleposestniku, trgovcu in gostilničarju Francu in materi Zofiji. "V rojstnem kraju je med leti 1884 in 1889 obiskoval osnovno šolo. Po maturi na gimnaziji 1897 se je vpisal na študij na Dunaju, kjer je promoviral iz filozofije 1903. Med študijem sta nanj močno vplivala nemški nevropsihiater Richard von Krafft-Ebing, utemeljitelj moderne psihopatologije seksualnosti, in Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in ustanovitelj psihoanalitilčne šole psihologije. Študij je nadaljeval na medicinski fakulteti, kjer so ga zanimale predvsem osnove psihiatrije. Promoviral je leta 1909. Delati je začel kot zdravnik-volonter v Münchnu na psihiatrični kliniki, kjer je proučeval paranoidne psihoze in ustvaril nov pojem parafrenije za posebno obliko paranoidne psihoze. Iz tega obdobja so znani njegovi poskusi z meskalinom, raziskoval je še neznani vpliv tega alkaloida, se najbolj približal psihičnemu stanju shizofrenikov. V raziskavah je dobil neprecenljive podatke o psihopatoloških fenomenih meskalina, o čemer je objavil razpravo: Im Mescalinrausch (Jb. Psychiatr. Neurol. 1913), najpomembnejše delo, še danes veljavna osnova za študij o psihopatoloških stanjih. Med letom 1912 in letom 1914 je delal na dunajski kliniki za živčne bolezni, nazadnje kot vodja njenega nevrološkega oddelka. Med leti 1917 in 1919 pa v garnizijski bolnišnici v Gradcu. Takrat se je ukvarjal zlasti s simulacijo, involutivno parafrenijo in parafreno psihozo strahu. Leta 1919 je postal redni profesor anatomije in fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je eden izmed 18 prvih rednih profesorjev Univerze v Ljubljani, nato pa je bil med leti 1930 in 1932 rektor ljubljanske univerze. Raziskoval je anatomijo in fiziologijo živčevja ter o tem napisal slovenska učbenika. V delu O psihoanalizi je zavrnil Freudovo psihoanalizo kot terapevtsko metodo. Bil je soavtor polemičnega spisa Ali naj se da na prosto, da se sme uničiti življenje, ki je postalo življenja nevredno? (SP, 1921), nastalega kot odgovor na študijo Karla Bindinga in Alfreda Hocheja, ki je bila ideološko izhodišče nacističnega evtanazijskega programa. Pisal je tudi o avantgardističnih pojavih v slovenski književnosti (Anton Podbevšek), ki jih je obravnaval kot psihopatološke."

 

Njegovo življenje in delo je na odkritju predstavila direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, ki je kot direktorica in članica Sveta za kulturo občine Cerknica, v katerem so še Eva Turšič, Mitja Dragolič, Jože Rajk, Alja M. Petrič, Tone Urbas, Leon Kebe in Maruša Opeka, zaslužna za nastajajočo alejo znamenitih rojakov pred cerkniško knjižnico. Kot tudi doprsne kipe Frana Gerbiča, Franca Antona Steinberga, Jožeta Udoviča je tudi dr. Alfreda Šerka oblikovala cerkniška kiparka Milena Braniselj. Njen ustvarjalni opus je predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Direktorica občinske uprave Irena Zalar je poudarila pomen tovrstnih projektov in uresničevanje Lokalnega programa kulture, ki je bil sprejet februarja letos. "Na občinski upravi si želimo, da bi poleg manjših, pa vendar zelo pomembnih projektov kot je današnje odkritje spomenika dr. Alfreda Šerka, izpeljali tudi tiste večje, kot sta obnova Gerbičeve in Kravanjeve hiše," je povedala. V prizadevanjih je treba nadaljevati Šerkovo delo. Kot je o njem zapisal njegov kolega dr. Alfred Magajna: "V debati je bil oster in neusmiljeno odkrit. Vrgel je svoje mnenje vsakemu v obraz. Zato so se ga nekateri bali. Bil je velik skeptik in so ga zmagala le prvovrstna dela. Popolnoma se je otresel skepse tudi tedaj, ko je bilo treba stopiti v borbo za ohranitev naše kulturne samobitnosti, v borbo za fakulteto ali pri tej ali oni kulturni akciji." Njegov karakter, pronicljiv, skeptičen, samotarski, skrivnosten, analitičen pa vendar tenkočuten, je poskušala upodobiti tudi Milena Braniselj, ki je priznala, da je bila upodobitev Šerka ena težjih nalog. Občinski upravi in knjižnici se je zahvalila za zaupanje in podporo. 

Direktorica Irena Zalar je pohvalila tudi pred kratkim končano energetsko in statično obnovo knjižnice, ki je primer dobro vzdrževane in vsebinsko bogate javne kulturne infrastrukture.

 

Program je povezovala Marijana Brecelj, za kulturni vložek pa je poskrbela trobilna sekcija Godbe Cerknica.